Ponavadi točno vem kaj bi komu kupila… danes pa nisem imela nikakršnih idej, ko bi jih resnično potrebovala. Mami v nedeljo praznuje nama s sestro pa se niti ne sanja kaj bi ji kupile. Pa vendar je nekaj potrebno. Ja in smo kr šle z mislijo, da se nama bo kaj utrnilo. Uhhh in kar kamen se mi je odvalil od srca, ko me je poklicala moja luba, ki je delala in me spomnila, da prodaja darila ter ure. Seveda smo vesele odvihrale do nje izbrati primerno darilo. Navdušile so me vse te ure, ki jih je imela in nekako sem vedela, da ji moramo kupiti novo. Nato smo probavale… enkrat ena drugič druga… ena je bila všeč meni… druga prijateljici… spet tretja sestri. hmmm in kero naj kupimo?? na koncu smo našle eno Fossilovo, ki se nam je zdela primerna za mami in nismo gledale nase pač pa kaj bi ustrezalo njej. Polonca je imela še pou urce, da zapre trgovino in ta čas smo s sestro izkoristile, da smo skočile čez cesto v cvetličarno po orhidejo kajti za mami ni rojstnega dne brez rožice ter v sosednjo trgovino po merci…  hvala ker si. =D Upam, da ji bo darilo všeč… in nismo popolnoma zgrešile.

p.s. kmalu grem še sebi po urco… imam že izbrano. ;D

Šla bi… hočem stran… v družbo in se ga zadeti v amen. Pozabiti na vse in uživati ter se znoreti in dati vse iz sebe. Govorim dovolj vendar ga moram še malo imeti in takrat popustijo vse zavore.

Danes je bil v načrtu zelenec vendar gre moja luba jutri v bosno in je nisem mogla same pustiti doma. Bo pa jutri zato toliko bolj pesto. Upam da starša odsidrata čez vikend v Bohinj da bo mir pri bajti in mogoče celo kak party. =P niti ni to tok slaba ideja…hrana je, pijače je vedno na zalogo… in to je najbolj pomembno. Moje razbojnike se kmalu spravi na kup samo, da se omeni kako pijačo in fešto. Pogrešam pa že moje osebke iz razreda… sploh pa tiste, s katerimi ga znamo skupaj zažurat. Komaj že čakam Grčijo, da si damo duška.Ja verjetno sem pozabila povedati, da vas v torek oz. sredo zapuščam. Grčija prihajamo!!! Takoj naslednji vikend pa gremo z mojimi dragimi gasilci čez vikend v Bovec in na rafting po Soči.  Pa rečte, da nismo za kej. =P Če pridem cela in zdrava nazaj po vseh lumaprijah, ki jih bomo zganjali vam napišem še kakšno bolj podrobno poročilo in analizo…  (če ostane kaj v spominu seveda ;D)

Imam 2 zelo simpatična majhna bratranca in eno sestrično… najstarejši je sedaj star 5 let, mlajša sestrica 4 in najmlajši crkljanček je komaj dopolnil 3 leta… in vsake počitnice in kadar le imam čas ga posvetim njim. Sedaj sem bila nekaj dni pri njih, da sem staršem malo pomagala popaziti na te male zverinice… ahh kar ne morem verjeti koliko energije imajo otroci. Jaz sem bila po nekaj dneh čisto izmozgana… letanje gor in dol… vso to upitje in kreganje. Včasih me kar mine, da bi imela svoje otroke. =P

Vendar če že hočem bit jezna nanje ne morem… najmlajši zmeraj kaj ušpiči in ko vidi da sem jezna pride do mene in začne…. leaaa sej te imam rad. Ne bit huda.. in mi prilima poljubček.

Dopoldne hodijo v vrtec… popoldne pa so prepuščeni meni. Ne vem kdo se mi more smiliti… jaz ali oni.  Vendar te dni najstarejši ni hotel v vrtec in je tudi dopoldne bil pod mojo komando. =D tako rečeno… ker jo imajo bolj oni nad mano kot jaz nad njimi. =D

Vendar nam je skupaj čisto luštno in se zabavamo… rišemo, barvamo, gledamo risanke… (tud jaz jih rada gledam…=P) uuu in kung fu pando smo gledal. To je bilo tudi nekaj z vsemi umestnimi komentarji tamalih… =D

p.s. In komaj čakam…. konec septembra pričakujem še enega bratranca ali sestrično. Upam, da bo fantek. So mi bolj pri srcu vendar tudi proti še eni sestrični nebi imela nič proti. Potem bo šele živ-žav. =D

Nekako sem mislila, da kriza srednjih let ne obstaja. Oooo sedaj sem prepričana, da je to res. Moji starši so vedno vse delali za sigurno in nikoli probavali kakšne drzne stvari. Sploh pa kar se tiče hiše kajti tako ostane skoraj za vse življenje in če enkrat zavoziš boš imel tako.

Nato je prišel dan, ko je bilo treba prebeliti celotno hišo. Seveda najprej jaz… kakšna bo moja soba. sploh me nebi bilo treba vprašati kajti jasno je da hočem rozasto. vendar mi je dala mami prepoved…. ne rozasta pa ne. saj nisi barbi da moraš imeti vse roza.  ja prav naj bo pa vijolična… ne vijolična pa ne se oglasi oči. saj boš kot v mrtvašnici. ja prov naj bo pa rumeno oranžna. =D pa smo se le končno zmenili. takoj naslednji dan greva z očm v trgovino in nabaviva najbolj živo rumeno in oranžno barvo kar je bilo mogoče. moram se pohvaliti, da je moja soba sedaj prav super… res da ko prideš notr te malo vrže na rit vendar kot bi mi sijalo sonce v sobi.

potem pa se je bilo treba odločiti kakšno naj bo stopnišče… ubistvu smo odločitev prepustili očitu in je šel sam po nakupih. jaaa in moja rumeno-oranžno soba ga je tako navdušila, da imamo sedaj ravno tak hodnik. ubistvu je to velik šok za oči… ko stopiš iz sonca v živo rumeno-oranžen hodnik rabiš kar nekaj časa da se navadiš.

 ubistvu smo celo hišo sedaj spravili v barve… sestrina soba je živo rdeča in rumena…jedilnica in dnevna soba živo rdeča z nekaj stenami pomirjajoče rjave… hodnik ravno tako živo oranžen in rumen… spalnico imata v nekakšnih odtenkih rjave… spet druga soba nekakšna siva… na koncu pa so se hoteli še spraviti na mojo kopalnico…. ooo neee dost je bilo kar bela naj ostane. =D

moram pa povedati, da sem bila pridna… res da sem se v času, ko smo belili mojo  sobo cel dan potepala po Ljubljani vendar sem morala zato dva dni zaporedoma beliti… oz. pomota barvati od 8 zjutraj pa do polnoči… jp dva dni. pa še tretji dan ni bilo povsem mira. =S vesela sam da je tega sedaj konec vendar bom rabila nekaj časa, da se moje oči privadijo hiši iz lego kock. =P

Prejšna dva tedna sta bila neverjetna. Verjetno se nikoli več ne bom imela tako super na delu. Delala sem v trenutno enem najbolj razupitem slovenskem zaporu trenutno…  tisti, ki še niso nikoli videli kaj se dogaja tam ali na svoji koži občutili kakšno je delo nimajo kaj komentirati kakšne so razmere in biti pametni. Šele sedaj sem videla kako znajo novinarji vse obrniti na glavo. Zame je bila to res nora izkušnja! Videla sem kako deluje zavod in res sem bila pozitivno presenečena kajti svaka čast paznikom in tudi drugim strokovnim delovcem.

Zelo morm pohvaliti moje sodelavce, ki so bili enkratni… Imeli smo tudi fešto, ki je bila nora…. kako bi pa lahko bila slaba če smo bili pa v Nebesih. =P Upam, da kaj kmalu dobim slikce in za vedno mi bodo ostali v lepem spomini tisti s katerimi bomo bili še naprej v stikih in tudi vsi ostali.

 vir slike: www.zurnal24.si

Zaposlena sm čist kot kaka poslovna ženska… =P zmeraj mam neki. Ja odkar sem nazadnje pisala se je zgodlo že ogromno novega.

En dan pred gasilskim tekmovanjem smo imeli veselico… ja seveda kot gasilka sem mogla bit kelnarca kar pa se je malo zavleklo. upsss ane… s kolegico smo končale ob 4 zjutraj ker smo enostavno imele dovolj tega skakanja in prenašanje nadležnih pijancev, ki so še ostali takrat tam. In kam čmo se dat sedaj??? jahhh nič ane… zapele dva naša gasilca pa še eno kolegico in smo šli. Kam? še sami nismo vedel. V Trebnejem seveda nimamo več kaj iskati ob 4 zjutraj… odidemo v Ivančno na postajo- PRAZNO… jamo-PRAZNO…. ja jebat ga ane gremo pa v LJ ob pol 5 zutri… ja v LJ pridemo ob 5 in kaj je bilo tam… NIČ!!! pa smo obrnili in šli domov… =D potem pa sredi Trebnjega srečamo naše ostale gasilce, ki grejo nekam. Seveda nas takoj obvestijo kam grejo… obrnemo in odidemo tako rekoč še na večerjo-zajtrk ob 6. zjutraj. Domov mislim, da sem prispela ravno nekaj čez 7… ob 10. pa smo imeli zbor pred gasilskim domom za tekmovanje. =D to je spet zgodba zase…. mislim, da smo lahko ponosne na 4. mesto. haha

Naslednji vikend smo imeli z gasilci piknik… gasilski fuzbal, odbojka… to je zanimivo! važno, da brcaš pa ni važno kje! =P ravno ta dan pa so imele 3 prijateljice praznovanje 18. let in seveda tega ne mormo zamudit. In enaka ekipa kot prejšnič (gasilci) se odpravimo na fešo… NORO je blo… tam je bilo okoli 100 folka. žurka resnično… ker pa to ni blo dovolj pa ker se radi vozmo smo mogli it pa še isti večer v gabrijele… mislm konc.

čeprav sm mela jaz limit… do 5. sem morala biti doma kajti odšli smo na morje. tako krute vožnje pa še ne… spala sem pou urce. zjutraj, ko me je očka zbudu mi je bilo tako slabo potem pa še v avto in 4 urna vožnja…. aaaaaa ampak se je splačalo. Dol smo bili s kolegi potem pa sem spoznala dol še makedonce, ki so delali v lokalih… resnično sem uživala pa še prijazni so bli. imeli so picerijo in slaščičarno in so nam velikokrat zvečer prinesli pice in sladoled… mmmm pa še dobro je bilo. mislim da sem biljarda preigrala toliko, da ga imam za celo leto dovolj… in to celo z bivšim profesionalnim igralcem, ki se je delal norce z mene! =P upam da se bomo še kdaj videli… =D na vezi bomo še ostali. vendar sovražim kadar se spozabijo in začnejo po svoje tovčt…. grrrrr jaz sem tud tuki in nimam pojma kaj se mente.

ojojjjj… sem že končala. Imam še ogromno za povedat, če se bo komu zljubilo brati moje dogodivščine. =P

Verjetno boste vsi začudeno pogledali. Ja gasilka sem in ponosna sem na to. Letos imamo v našem društvu prvič žensko a ekipo in moram rečti, da smo s puncami pridne in že kar nekaj časa vadimo za tekmovanje v nedeljo. Če nam bo šlo vse posreči smo lahko prve. Čas imamo odličen in smo vajo natrenirale čeprav imajo naše najmočnejše tekmice boljši čas pa tečejo štafeto veliko počasneje od nas tako, da upanje umre zadnje. Vendar bomo s puncami ponosne in vesele vsakega rezultata ali pa uvrstitve med prve tri vendar treba je iti na zmago. O tem bom še poročala takoj v nedeljo.

Moram pa pohvalt našga poveljnika ker so nam zrihtali čisto nove obleke skoraj po merah narejene…. =D res da so se fantje pritoževali, da gremo prvič na tekmovanje pa dobimo novo opremo oni pa že nekaj let hodijo pa je niso dobili. jaja deci pač takoj nevošljivi… znajdl bi se pa bi jih meli tudi oni. Potem smo dobile lepe rdeče majčke, ki nam jih je kupilo društvo oz. sponzorji kjer ima vsaka na hrbtni strani napisano svoje ime na rokavčkih pa ime društva. Za nagrado ker smo pa lepo vadle pa ble pridne ne glede na rezultat pa gremo na začetku septembra za 2 dni v Bovec in rafting na Soči. To smo pa gasilke! =D

Starši in sestra so bili cel vikend v čateških toplicah jaz pa lepo sama doma… wiiii. V nedeljo zvečer so prišli domov ker je morala mami v službo karte pa smo imeli še za pon. Jahh seveda jaz takoj zagrabila situacijo ajde gremo jutri nazaj ( p.s. drugače bi morala v šolo). Pa nekako mi je v tej vročini voda kar zadišala in klicala… In res jaz, oč, tamala in še dva soseda se odločimo da gremo. Prvi udarec je bil k oči pride v sobo in začne: Govori big brother ajde lea ustani ura je 7.00. Oččččč ne mi s tem že dneva pokvart. Kumi sm gledala bi kr najraj rekla da grem kr v šolo. =D jahhh spala bi eno uro več. Čez eno uro sta bila soseda že pri nas in vsi navdušeni odidemo proti čateškim. Edino kar se spomnim je to da smo prispeli kajti v prvih parih minutah me je zmankalo sm zaspala k dojenček. Bli smo k triletni otroci… najprej vsi navdušeni se drajsal po šlavfih, potem šli na gusarski otok… tamal k je dj star 6 let ni bil tok navdušen nad njim k mi stari. =D potem smo obdelal čist vse tobogane… petelinčka smo se šli. Jahh nimaš kj veliki otroci… sosed star 30, nš oč je že skor 40, jst sm nekje bliz 18, tamala mal mlajša od mene… sosed pa star okol 6 let ampak smo mi skupi velik bl otročji k on. =D

Ja jaz ker sem pa pač lea.. sm štorasta. Za nekatere to že samoumnevno. S sosedom sva se nekaj igrala in sem z glavo udarla ob rob ploščic. =( Samo slabo mi je ratalo misla sem da sem si celo glavo prebila vendar na srečo je bila le manjša rana, ki pa mi še zdaj dela probleme. 3 dni me neprestano boli glava… premikam jo k robot kajti hitri premiki jo nervirajo… ne prenese sonca. Jap če sem na soncu se mi kar zavrti vsake toliko časa, boli še trikat bolj, slabo mi je tako da se ga pošteno izogibam. To pa ni edina katastrofa tistega dneva. Kmalu smo ustali da smo bili zgodaj tam, da smo dobili senčko pod drevesi, mazali smo se s sončno kremo faktorjem 25 a posledice imam ogromne… res da nisem bila veliko na kopnem vendar, da me tako lahko tako sonce opeče v vodi si nisem mislila. Imam zelo občutljivo kožo na sonce zato je bilo še toliko hujše vendar jemljem tablete. Slika je nastala danes se pravi dva dni kasneje in si lahko predstavljate kakšna sem bila prej in kako je bolelo oz. še zdaj vendar je saj za preživeti in se lahko premikam normalno Kar ne morem verjeti kako je to sonce nevarno. Lahko rečem da sem se namazala min. 3x s kremo pa še v senci sem bila pa imam take posledice. Pazite se sonca!!! Res pa je da sem veliko bolj očutljiva na sonce in dobim kar lise vendar opozorila niso zastonj. Dve noči nisem spala skoraj nič, sediš komaj, samo kdo se te pipne pa tuliš kot da te bo dal iz kože, srbi neznosno vendar se niti popraskati ne moreš tako boli.

RUSKE KAPE

Za biskvit:
6jajc
300g sladkorja
200g moke
30g kakava
1/2 zavitka pecilnega praška
50 ml vode
Za kremo:
200g margarine
200g ostre moke
2 zavitka vanilin sladkorja
650 ml mleka
250g sladkorja v prahu
Za preliv:
100g margarine
160g čokolade
Za posip:
300g kokosa

Za biskvit sem penasto stepla rumenjake , sladkor in vodo. V penasto maso sem vmešala moko, kakav in pecilni prašek. Masa mi je bla čist čudna, trda… komaj sem vse zmešala skupaj in sem obupala že skoraj na začetku. Nato sem dodala trd sneg iz beljakov in se je vse skupaj nekoliko zmehčalo vendar mi vseeno ni bilo podobno masi za biskvit.

Maso sem vlila v pekač, ki sem ga obložila s papirjem za peko in spekla v pečici pri 190°. V receptu je pisalo, da naj bi pekel 25 min. Aja še to… jaz sem slabih 20 min pa se mi je skoraj zažgalo. Očitn majo slab pekač. =)

Pečen biskvit sem ohladila. Biskvit prerezala na pol in s tega sm mogla vn dobit kroge. Samo potem je nastal problem kako. Stvar sem si malo poenostavila in kar z majhnim kozarčkom izrezala kroge. Ja druzga se nism spomnla.
Umes sem se lotila delati kremo. Zavrela sem 450ml mleka in vanj zakuhala moko in vanilin sladkor, ki sm ju predhodno zmešala v 200ml mleka. Problem je bil ker mora biti krema gladka in sem kr vzela palični in sem dobesedno malo zmiksala kremo, da niso nastali kupčki. =D čeprav sm mela občutek, da bo vse crknlo. Kuhala sem tok časa, da je krema odstopila od posode in jo shladila. Margarino pa sladkor penasto umešaš in dodaš kuhano kremo potem pa dobr premešaš. =D jst sm improvizirala kr z miksarjem.

Po eni polovici biskvitnih krogov namažeš s kremo in pokriješ z drugo polovico biskvita nato pa s kremo premažeš še rob in ga povaljaš v kokosu. Ubistvu, ko to počneš nastane en velik svinjak pa če hočeš ali ne.

Na koncu naredimo še čokoladni preliv. Nad soparo razstopimo margarino in čokolado. Dobro mešamo, da dobimo gladek preliv in z njim vsako kapo prelijemo po vrhu. Merkajte, da vam čokolada ne spolzi po robih ker potem niso tako lepi. Na koncu pa samo še postavite malo v hladilnik in so končani.

Iz količine, ki sem jo napisala nastane kar nekaj piškotov. Na sliki so samo za zgled. Piškoti so izredno dobri vendar zamudni za delati. Porabiš kar celo popoldne, da jih spraviš skupaj. Če se pa lotiš pozno tako kot jaz pa jih delaš do 10 zvečer. =D niti nimam pojma kako, da sem se jih lotila. sama sem bila doma pa ni bilo kaj početi. kak nov recept dobite, ko bom prihodnjič spet sama doma.

Kaj pa je takega sedeti v pisarni 8 ur na dan in premetavati papirje???? sliši se tako enostavno pa preprosto. Sedaj imam delovno prakso v računovodskem servisu in priznam, da sm pošteno zmučena. Osem ur na dan zijaš v računalnik in vpisuješ podatke, da se ti na koncu meša že od vseh teh številk. Imaš en kup papirjev za katere sploh ne veš točno za kaj so… samo, ko pomislim na prejete, izdane račune se mi kar obrne in od vseh teh davčnih številk, kontov, davkov….  aaaaaaa

bom kar pridno študirala kajti čene bom po 1 letu delovne dobe v grobu… al pa v norišnici.

no pa sej vse ni tok hudo… mam krasne sodelavke, šefico tako da mi je saj to v tolažbo.  pa ne smem pozabt na našga sexy sodelovca…

ampak na žalost samo na koledarju… =P